Apneja

Kljub dejstvu, da tretjino našega življenja prespimo, smo do pred kratkim malo vedeli o motnjah spanja. Žal ostajajo mnogi bolniki z motnjami spanja nediagnosticirani.

Prevalenca motenj dihanja v spanju je 20%, od tega je 4% pomembnih.  V Sloveniji predvidevamo, da ima motnjo dihanja v spanju  okoli 80.000 ljudi, prevladujejo moški v razmerju 4:1.

Najpogostejša motnja  je obstruktivna apneja v spanju, kratica OSA, ki izhaja iz angleškega izraza »obstructive sleep apnea«.  Smrčanje je pogosto povezano z obstruktivno apnejo v spanju, čeprav je večina smrčačev praviloma zdravih in nima pomembne obstruktivne apneje v spanju.

Na kaj je torej potrebno biti posebej pozoren: na smrčanje, na prenehanje dihanja med spanjem (apneje), na moteno in neučinkovito spanjem ter na dnevno zaspanost.

Nesreče v Černobilu, Bhopalu, na Otoku treh milj in strmoglavljenje Challengerja so bile uradno  pripisane usodni napaki zaradi  utrujenosti in zelo verjetnih motenj spanja.

Kronično moten spanec, ki je reden spremljevalec obstruktivne spalne apneje (OSA) ima usodne posledice na zdravje, ker povzroča bolezni srca in ožilja, visok krvni tlak, sladkorno bolezen tip II, dovzetnost za možgansko kap, psihične motnje, upad spolne moči oz. libida, debelost…

Bolniki z obstruktivno apnejo v spanju so zagrenjeni, depresivni, raztreseni in življenjsko manj učinkoviti.

Spanje je sicer aktiven proces. Pojavlja se v različnih stopnjah.  Poznamo dve obliki spanja: spanje, kjer hitro premikamo oči (REM spanje) in spanje, ko ne premikamo hitro oči (NREM spanje).  REM  spanje traja 20%, NREM spanje pa 80% spanca.  REM spanje se pojavi približno enkrat na 90 minut.

NREM spanje regenerira iztrošenost telesa, ki se je pojavila na koncu dneva,  REM spanje pa sprošča možgane, s premlevanjem vtisov, spominov in misli preteklih dni. Takrat sanjamo. V epizodah NREM spanja so pogosteje pojavljajo centralne apneje , v epizodah REM spanja so pogostejše obstruktivne apneje (OSA).

Bolniki z obstruktivno spalno apnejo po navadi povedo, da ne sanjajo. Zaradi motenega  spanca se jim skrajša REM faza.

Odrasli  spijo povprečno  7,5 ur na noč, z najpogostejšim razponom od 5-9 ur na noč.

 

DNEVNA ZASPANOST:

Če dnevna zaspanost vztraja daljše časovno obdobje obstaja verjetnost, da posameznik trpi zaradi motenj spanja. Lahko pa je dnevna zaspanost samo simptom zaradi pomanjkanja spanja, oz. prekratkega spanca. Pomanjkanje spanja se namreč  nabira kumulativno.

Npr. če vsak dan spimo eno uro manj kot potrebujemo oz. je za nas  optimalno, nam do konca  tedna manjka 7 ur spanja, kar ustreza primanjkljaju eni polne noči.

 

Vzroki za dnevno zaspanost so:

 

  • Pomanjkanje spanja (akutno po prebedeli noči ali kumulativno zaradi dlje trajajočega prekratkega spanca)
  • Izmensko delo oz. delo ponoči ali zelo zgodaj zjutraj
  • Slabe navade spanja (neupoštevane higiene spanja)
  • Časovna razlika zaradi potovanja v drugi časovni pas, najpogosteje z letalom (jet lag)
  • Zloraba ali odvisnost  od raznih spojin (nikotin, alkohol, droge…)
  • Bolezenska stanja kot so razne motnje spanja, med njimi najpogostejša obstruktivna apneja v spanju

 

To so najpogostejši vzroki za utrujenost preko dneva, s katerimi se srečujemo

v moderni družbi.